Gradiščanska

Gradiščansko je najvzhodnejša avstrijska zvezna dežela in ima vzdušje, ki se jasno razlikuje od alpskih regij na zahodu. Tu se pokrajina odpira proti Panonski nižini, svetloba deluje širše, obzorja mehkejše, zgodovina pa je oblikovana s srečanji Avstrije, Madžarske, Hrvaške in jugovzhodne Evrope. Za vodene oglede je Gradiščansko posebej zanimivo, ker ne pripoveduje le o znanih znamenitostih, temveč tudi o obmejnih prostorih, jezikovni raznolikosti, plemiških družinah, kmečki kulturi, verski zgodovini in načinu življenja, tesno povezanem z vinom, glasbo in naravo.

Eisenstadt, Esterházy in glasbena zgodovina

Osrednji kraj je Eisenstadt, glavno mesto zvezne dežele. Tu stoji dvorec Esterházy, eden najpomembnejših kulturnih spomenikov regije. Govori o dvorni reprezentanci, baročnem sijaju in vlogi družine Esterházy, ki je stoletja močno vplivala na regijo. Eisenstadt je tesno povezan tudi z Josephom Haydnom.

Nežidersko jezero, narava in vinske pokrajine

Enako značilno je Nežidersko jezero, ena najbolj nenavadnih pokrajin Avstrije. To stepsko jezero s trstičjem, plitvimi bregovi in širokimi pogledi ustvarja naravni prostor, ki se močno razlikuje od klasičnih alpskih pokrajin. Okoli krajev Rust, Mörbisch, Podersdorf in Illmitz je mogoče živo predstaviti naravo, vinogradništvo, ptičji svet in zgodovino poselitve.

Gradovi, meje in kulturna raznolikost

Gradiščansko je tudi dežela gradov, dvorcev in mejnih utrdb. Kraji, kot so grad Forchtenstein, grad Lockenhaus in grad Güssing, pripovedujejo o obrambi, oblasti, trgovini in burnih časih na mejah različnih območij moči.

Druga pomembna tema je vinska kultura. Gradiščansko je znano po močnih rdečih vinih, žlahtnih sladkih vinih in vinogradniških krajih z izrazitim značajem. Regije, kot so Mittelburgenland, Eisenberg in območje okoli Nežiderskega jezera, ponujajo idealne možnosti za povezovanje užitka, pokrajine in zgodovine. Gradiščansko je posebno tudi zaradi svoje .